Največja zapuščina Jožeta Plečnika v osrčju Ljubljane je nedvomno Narodna in univerzitetna knjižnica, ki jo domačini poznajo pod kratico NUK. Plečnik je se je projektu pridružil leta 1930, ko je bil ta že v fazi zasnove.
Knjižnica naj bi bila zgrajena na lokaciji nekdanjega Knežjega dvorca. Tega je leta 1895 porušil potres, ki je uničil približno 15 % vseh objektov v Ljubljani. Plečnik si je knjižnico zamislil kot tempelj znanja in učenja, ki bo botroval zdravemu razvoju naroda in njegovi osamosvojitvi.
Plečnik je knjižnico umestil pod kotom na sosednje objekte iz 18. stoletja, iz katerih izstopa predvsem zaradi svojega rdečega opečnatega pročelja in izbočenih oken. Njen atrij, obdan s stebri in obložen z odsevnim črnim kamnom, se odpira v prostorno svetlo vertikalo glavne čitalnice, oblečene v svetel les in osvetljene z ogromnimi okni.
Do čitalnice se morate povzpeti po stopnišču, obloženem s črnim kamnom. S tem je želel Plečnik sporočiti, da knjižnica svojim obiskovalcem omogoča, da se iz teme neznanja povzpnejo v svetlobo znanja, ki jo simbolizira z naravno svetlobo osvetljena čitalnica na prvem nadstropju.
Znamenitosti, ki jih boste prečkali na poti do Narodne in univerzitetne knjižnice:
- Križanke,
- Mestni muzej Ljubljana.
