Čeprav so v Ljubljani daleč največ pozornosti deležne rimljanska, baročna in secesijska arhitektura, ne prezrite arheološkega najdišča takoj za Cankarjevim domom. Čez cesto pod njegovim brutalističnim pročeljem se lahko pobliže seznanite z zgodbo o verovanju, kljubovanju in preobrazbi: Zgodnjekrščansko središče.
V zgodnjekrščanski dobi je bila Ljubljana – ta je bila takrat poznana kot rimljansko mesto Emona – podvržena številnim spremembam. Zaton Rimskega cesarstva je botroval migracijam številnih ljudstev, med drugim tudi Hunov in Lombardov. Zgodnji kristjani so bili ob soočenju s temi izzivi le še bolj motivirani, da se oklepajo svoje vere.
Eden od ključnih trenutkov v zgodnjekrščanski zgodovini Ljubljane je nastopil v četrtem stoletju, ko je rimski cesar Konstantin izdal Milanski edikt, ki je kristjanom omogočal javno bogoslužje in gradnjo cerkvenih objektov. To je pomenilo prelomnico za sakralno krajino Ljubljane.
Zgodnji kristjani so pričeli graditi cerkve in kapele, mnoge od katerih si je v takšni ali drugačni obliki mogoče ogledati še danes. Objekti niso bili namenjeni le bogoslužju; služili so tudi kot izobraževalni centri in skupnostni prostori, s čimer so odigrali ključno vlogo pri ohranitvi in širitvi krščanske vere po regiji.
Ljubljansko zgodnjekrščansko središče je arheološki park na prostem, ki se ponaša z izjemnimi mozaičnimi tlemi in krstilnico, ki sega v peto stoletje. Središče, kjer so bili krščeni prvi lokalni kristjani, je opremljeno z vodovodnim sistemom za dovajanje in odvajanje vode, kar pomeni, da je šlo za enega najsodobnejših objektov tistega časa.
Znamenitosti, ki jih boste prečkali na poti do Zgodnjekrščanskega središča:
- Jakopičeva galerija,
- Cankarjev dom,
- Trg republike.
